V soboto zjutraj sem se prebudila in ker še nisem imela prav nobenega plana, sem začela razmišljati, kako bi jo preživela. Bila je zima in videlo se je, da bo lep sončen dan. Dobila sem idejo, da se grem smučat. Ker sem vedela, da tako na hitro nobena prijateljica ne bo imela časa, da gre zraven mene, sem se odločila, da grem sama.
Navajena sem že tega, da hodim okoli sama in prav lepo mi je. Tako sem se odpeljala na najbližje smučišče, da sem izkoristila najlepše ure sonca. Seveda so še lepša smučišča po Sloveniji, vendar sem želela samo smučati in izkoristiti čas, zato mi je bilo vseeno kje smučam, samo da je proga.
Res je bil lep dan, tisti dan sem smučala 5 ur. Ne morem opisati, kako sem uživala v teh belih strminah in kako lepo vreme je bilo. Seveda sem se tudi utrudila in naredila pavzo. Tako sem si privoščila kosilo na smučišču, eno dobro kavo in se vrnila na bele strmine.
To so dnevi, ki štejejo.
Najlepše se imam vedno takrat, ko se na hitro odločim, da grem nekam in takrat najbolj uživam. To je bil ta dan, ko je bilo vse tako kot mora biti. Uživala sem v smučanju, pa če tudi sem bila čisto sama. Smučanje je takšen šport, kjer lahko uživaš sam in se imaš še mogoče najlepše, če se ne rabiš nikomur prilagajati. Sama sem si izbirala proge in počivala, ko je meni pasalo.
V smučanju uživam in srečna, sem, da je prvo smučišče čisto blizu mojega doma.
…