Običajno ne grem velikokrat ven s prijatelji, kjer bi bila kava na sporedu za pitje, če že grem ven je to bolj zvečer in takrat ne pijem več kave. Vem pa, da obstaja zelo veliko ljudi za katere je kava zjutraj v baru ritual, ki ga izvajajo vsak dan. Včasih se vprašam ali si je ne znajo pripraviti doma ali jim je ta kava res toliko boljša. Zame je namreč okus kave enak ne glede na način priprave. Res sem slab pivec kave, važno da je nekaj rjavega z veliko mleka in je zame čisto dobra. Marsikdo se prime za glavo ko to omenim. Ampak tako je, zame je kava nekaj kar spijem v družbi sodelavcev, včasih tudi doma in je lahko rečem res bolj pobarvana voda kot prava, tako bi te zjutraj zbudila s svojo močjo.
Sem se pa pred kratkim odpravila na potepanje po sosednji državi z prijateljico in ko sva en dan zaključili s kosilom je ona naročila espresso, ki je tipična kava sosednje države. Ker je natakar razumel narobe oziroma lahko bi rekla, da je pri njih kava nekaj običajnega po obedu, verjetno ni niti mislil da je kdo, kot jaz, ne bi pil. Tako je prinesel dve. In ker seveda rada poskušam nove stvari sem pri štiridesetih prvič v življenju pila kratko črno kavo. In bila sem navdušena, kakšen izreden okus, vonj, intenziteta in kako dolgo ostane na jeziku. Neverjetno. Ko je prišel natakar do mize sem mu vsa navdušena povedala, da tako dobre kave še nisem pila v življenju. Nekaj časa me je rahlo pisano gledal, ko pa sem mu povedala je to moja prva kratka kava je razumel navdušenje. Rekel je, da je ta še posebej dobra ker je narejena z ljubeznijo. Tako sedaj vsakih, sicer še vedno ne pogoto, ko grem ven na kavo prosim, če mi jo lahko naredijo z ljubeznijo.
…