Spominjam se od dneva, ko sem sedel v svoji dnevni sobi in premišljeval, po dobri prebrani knjigi, kaj si želim v življenju, takrat mi je po glavi non stop hodil čoln, vedel sem, da to ni samo čoln, ki ga imaš, da je potrebna registracija plovil, da moraš narediti izpit za čoln, poskrbeti za prevoz, ali imeti privez, pa še sto dodatnih stroškov. Tako mi je realnost govorila, da jaz tega ne zmorem, tako ne finančno kot tudi ne časovno, srce pa je hrepenelo po tem stilu življenja, že sem se pozanimal, kje je registracija plovil možna in kje je najlepša ponudba plovil.
Lahko rečem, da sem bil v teh letih, ko se največ ljudi sprašuje, kaj je naredilo v svojem življenju in kaj bi radi še imeli. No, jaz sem vedel ,da si želim čoln, zavedal sem se, da je potrebna registracija plovil, izpit in še in še, vendar me je to gnalo, to je bil tisti občutek, da sem se počutil živega, da bom doživel nekaj novega, nekaj kar me bo izpopolnilo, sedaj sem živel tako monotono, tako dolgočasno in če bom to nadaljeval se mi ne bo pisalo čisto nič dobrega.
Bolj kot sem hotel odgnati te misli, da imel čoln, bolj sem že razmišljal naprej, kje ga kupiti, kakšna registracija plovil je potrebna, kje se to naredi……. Moje misli so bile samo okoli čolna.
Seveda pa je obstajajo eno veliko vprašanje, če jaz to zmorem, ker ne poznam nikogar, ki bi mi pomagal, ki bi me usmeril, vse bom mogel narediti in se pozanimati sam. Začel sem gledati prve čolne, da sem sploh dobil občutek, koliko to stane, vedel sem, da ni poceni, vendar denar sem imel, registracija plovil in sam izpit glede denarja me sploh ni skrbelo, bolj me je skrbelo, kam naj se obrnem, da bom lahko zaupal ljudem, ko bom hotel kupiti čoln.
V roku pol leta sem vse imel, izpit za čoln, čoln, narejena je bila registracija plovil in poleti sem na novo zaživel, ko sem prvič zaplul po morju, kot lastnik čolna.
…